Faasolo ina vaivai suauu mama mai le vaa.

SHARE NOW
Tala tuliloa ma le vaa leoleo o le gataifale o Niusila HMNZS Manawanui, na afatia ma taatia ai I le alititai fesagai ma Tafitoala, mai suesuega faaauau a le au maulu o ananafi, na iloa ai, e tolu vaega eseese o le vaa o loo mama mai le suauu I fafo.
I le faamatalaga aloaia, faalauaitele lona lua, mai le matagaluega o galuega tetele, ma le Marine Pollution advisory committee, o ananafi, 10 Oketopa 2024, o iloa ai o le suauu mama lea sa faaauau ona mama mai i fafo, o loo faaititia. E manatu le au suesu’e faapitoa o ni toega suauu ia mai le vaega o le afi o le vaa lea na mu, ma taape ai ina ua magoto le vaa I lalo.
O le lala ole suauu I luga o le sami lea sa molimauina, e evaporates pe liu ea ile malosi o le savili I lea ogasami.
Peita’i e oo ane lava I le taeao ananafi, o loo faamauina e leai lava se suauu o molimauina I luga ole matafaga poo le aloalo o afioaga I le atu Safata, aemaise o Tafitoala.
Ma o le manaoga ile taimi nei ole taofia ose suauu mama mai, mo le puipuia o le gataifale. O ananafi na faia ai le polokalame I Tafitoala, taulamua ai le matagaluega o le siosiomaga, e faamautinoa ai o loo lava le silafia o le afioaga ma le itumalo I le mea o loo tupu.
O le aveesea o le taula o le vaa, ma pusa oloa e tolu na tafefea mai le vaa Manawanui, lesi vaega na talanoaina I le fono ananafi, ina ia faatino galuega e aunoa ma le soona aafia ai o le aau.
Ma faafetaia ai e le sui o le vaega a Niusila, sui tataitai o le Navy, Commodore Andrew Brown, I tagata o Samoa ma le tali vave atu e fesoasoani ile auvaa o le Manawanui, ae o le tausiga se ia oo ina o ese atu. Ma faafetaia ai foi e le taitaifono o el MPAC le afioaga o TAfitoala ma le lautele I le galulue faatasi.